O najbolj sočnih idejah

Ideje je tekom minulega konca tedna v prostorih Coworking Baze razvijalo 16 udeležencev iz severne Primorske, Obalno-kraške, Notranjske in Gorenjske regije. Zadnji dan so organizatorji na generalki izbrali tri najboljše ideje, ki so se širši javnosti in šestčlanski ocenjevalni komisiji predstavile na zaključnem dogodku, ki se je odvijal v Hotelu Dvorec v Tolminu.

Mitja Mikuž: »Kar se tiče startupov, lahko iz mojih izkušenj rečem, da se ta nedvomno razvija. Letos se je izkazalo, da so ekipe zelo resno prijele za delo. Vmes me je že kar malo zaskrbelo, ali sploh potrebujejo pomoč. (smeh) Vsakič ko sem prišel mimo, so projekti rasli in to konkretno rastli. Kljub temu lahko rečem, da smo s tem startup vikendom udeležencem dali nekaj zelo pomembnih iztočnic, kot so znanje, povezave, predvsem pa uvid, kaj vse je še morajo narediti, da bo lahko njihova ideja tudi zaživela.«

Finalne ideje

1) STULET

Naziv »Najbolj sočna startup ideja« je postala ideja z imenom STULET, ki je hkrati prejela tudi nagrado za smiselno vključitev e-mobilnosti.

Avtorji: Nataša Hvala, Sandra Jačev, Primož Šinkovec, Metka Štrukelj

Nataša Hvala:

»Stulet je poslovna priložnost, kjer smo razvijali idejo o premični stojnici s spominki in spomini na mestu dogajanja. S triciklom na električni pogon smo želeli izkoristiti mobilnost na manjših površinah, sploh tam, kamor se z avtom ne sme ali ne more. V petminutni predstavitvi smo se orientirali na en del ideje; kako z mobilno stojnico priti do turistov na najbolj obiskanih turističnih točkah.

Spominke in spomine smo vsebinsko umestili v čas izpred sto let (predstavili smo detajle z uniforme gorskega polka Soške fronte in železničarske uniforme). Naš gost bi se lahko tako oblekel v bodisi vojaško bodisi železničarsko uniformo, v improviziranem studiu bi ga nato fotografirali in mu izročili spomin, ki bi mu tako sam dodal osebni pečat.«

Ob tem Hvalova, ki je med drugim tudi vodja Coworking Baze v Tolminu, dodaja, da bi lahko na njihovi mobilni stojnici kupili na primer priljubljene magnetke in oblačila ter druge modne dodatke (torbice, mošnjičke, kape …), izdelane iz sodobnih materialov, ki spominjajo na čas 1. svetovne vojne, a bi bili hkrati nosljivi v današnjem času.

»Idealno stranko smo si zamislili kot sentimentalnega nostalgika, ki obiskuje vojna prizorišča, aktivne družine, ter festivalske goste, ki so jim vojaške replike fetiš,« je še pojasnila.

2) DOŽIVLJAJSKI VLAK

Dve dodatni nagradi za smiselno umestitev dediščine 1. svetovne vojne in dodatno turistično ponudbo vezano na Bohinjsko progo v osnovno startup idejo pa je prejela ideja DOŽIVLJAJSKI VLAK.

Avtorice: Uršula Batistuta, Petra Debenec, Suzana Hvala, Nina Trušnovec

Uršula Batistuta: »Naša ideja je šla od svetovno znanih kuharskih chefov, ki za goste na muzejskem vlaku kuhajo slovenske jedi, do na vlaku doživete dediščine soške fronte. Vse to skozi animacijo in kulinariko. Turist na vlaku namreč spozna zgodbo zaljubljenega para v času 1. svetovne vojne. Z mladostno naivnostjo se animatorja zavrtita skozi vagone, v vojno, turist pa je postrežen prav z jedmi iz časa soške fronte, specifično z jedmi, ki smiselno dopolnjujejo njuno zgodbo. Tako turist najprej poskusi rezino črnega kruha s slanino, ki jo je v culo zavilo dekle, ob postanku pa si v menažko iz skupnega lonca zajame preprosto juho kot vojak na fronti. Jedi so seveda na dobrem nivoju kulinarike, poleg pa turist dobi opis prave izvorne jedi. Vožnja z idiličnimi razgledi je še obogatena z zvočno razlago ozadja zgodbe in dogajanja na fronti pa tudi z zvočnimi in svetlobnimi efekti (sploh v času, ko vlak pelje skozi Bohinjski predor),« pojasnjuje Batistutova.

3) »THE LOCAL IN YOUR HAND« (Lokalno na dlani)

Avtorji:

Monika Mervič, Dijana Popit, Lawrence Sqiure, Nik Kragelj

Tretja ekipa, ki se je uvrstila v finalni izbor, je s pomočjo mobilne aplikacije reševala zagate turistov, ki se mnogokrat ne znajdejo v poplavi najrazličnejših informacij o lokalni ponudbi. »Razvili smo idejo o franšiznem modelu aplikacije ‘Lokalno na dlani’, ki bi lokalnim skupnostim in ponudnikom turističnih storitev omogočila, da svoje lokalno znanje na enostaven način ponudijo turističnim obiskovalcem ter jim tako omogočijo prijetnejšo turistično izkušnjo. K razvoju ideje so vsekakor prispevala dragocena znanja in izkušnje s področij turizma, marketinga, računalništva, prodaje in odnosov z javnostmi,« pravi predstavnica skupine Lokalno na dlani Monika Mervič.

Čeprav njihova ideja ni prejela nobene denarne nagrade, sta jo dva člana ocenjevalne komisije, predstavnika turističnih ponudnikov, razglasila kot odličen potencial za turistične ponudnike in posledično. Po mnenju Sergeja Čujca, direktorja podjetja Karpis, gostinstvo in turizem d.o.o., so z vidika podjetništva obe nagrajeni ideji podaljšana roka slednje. »Vi delujete globalni, oni lokalno. In to globalno spravit med ljudi je prvi pogoj, da lahko oni delujejo lokalno,« je pojasnil in dodal, da sta se zaradi tega z Dijano Škoberne, lastnico in direktorico Hotela Dvorec, dogovorila udeležencem te skupine zagotovila lastno pomoč in podporo pri nadaljnjem razvoju.

Nagrade

Poleg izzivalnih, že prej omenjenih denarnih nagrad, je direktorica Primorskega tehnološkega parka, sicer tudi vodja ocenjevalne komisije, Tanja Kožuh vsem udeležencem predstavljenih idej poklonila bon v vrednosti 500 €/udeleženca, in sicer za dodatna izobraževanje pri njihovih strokovnjakih, Ustanovitelji Coworking Baze pa so zmagovalcem poklonili tudi enomesečno brezplačno bivanje v njihovih prostorih.

Tako predstavitve kot tudi izbor so organizatorji v živo prenašali na FB strani Najbolj sočnega startup vikenda.

Za konec direktorica Posoškega razvojnega centra mag. Almira Pirih z zadovoljstvom ugotavlja, da se je Najbolj sočen START*UP VIKEND na temo turizma dobro prijel tako med mladimi kot tudi tistimi nekoliko zrelejšimi. »V zadnjih treh letih, odkar organiziramo tovrstna izobraževanja in spodbude, se je od šestih najboljših osnovnih startup idej udejanjilo kar pet – dve iz Bovca in tri iz Kobarida. Zadnje tri najboljše iz Tolmina pa so zagotovo na dobri poti, da izkoristijo svoje potenciale,« je še dodala Pirihova. Veseli jo, da so med udeleženci tako imenovani povratniki, med katerimi so tako domačini kot udeleženci iz različnih koncev Slovenije. »To kaže, da so bili z našo organizacijo, načinom dela in rezultati zadovoljni. Vsekakor pa ob tem ne smemo pozabiti na dobro podporo vseh treh posoških občin in odlično sodelovanje s Primorskim tehnološkim parkom.«

Zapis: Tatjana Šalej Faletič